Diastaza

Diastaza (lat. diastasis recti abdominis, DRA) pomeni čezmeren razmik preme trebušne mišice, ki ima lahko negativne posledice za zdravje nosečnice in otročnice. Povečan razmik DRA je opredeljen s širino 2 prstov (2cm) in več, ki dolgoročno lahko vodi v šibkost trebušnih mišic in s tem posledično tudi zmanjšan nadzor nad medenico in hrbtenico. Je pogost pojav v nosečnosti (vsaka druga nosečnica) in po porodu (vsaka četrta otročnica). Vzroki za nastanek DRA niso točno določeni domneva pa se, da je za njen nastanek odgovorna kombinacija hormonov (estrogen, progesteron in reklasin), ki vplivajo na večjo raztegljivost mišic in vezivnega tkiva ter mehaničnega pritiska na belo črto in trebušne mišice zaradi rastoče maternice.

DRA se največkrat pojavi v predelu popka, nekoliko manj nad popkom in najmanj pod popkom. Razmik je lahko majhen (2 do 3 cm širine in 12 do 15 cm dolžine) ali velik (12 do 20-23 cm širine in dolžine celotne bele črte).

Dejavniki tveganja za čezmerni razmik preme trebušne mišice

• večkratna nosečnost

• neaktivnost pred nosečnostjo,

• slabost vezivnega tkiva,

• aktivni pritisk med porodom (samo za razmik po porodu),

• večplodna nosečnost,

• carski rez (samo za razmik po porodu),

• prekomerna in/ali nepravilna vadba med nosečnostjo,

• velikost in teža ploda,

• prekomerna količina plodovnice,

• ohlapna trebušna stena (kot posledica prejšnjih nosečnosti),

• debelost, ki je pridobljena pred ali med nosečnostjo,

• neprisotnost piramidne mišice,

• starost nosečnice oz. otročnice (>34 let),

• športnice z zelo močnimi trebušnimi mišicami,

Posledice

• trebušna kila,

• težave pri kašljanju, gibanju,

• težave pri spolnih odnosih,

• manjša zaščita ploda (plast kože, podkožna maščoba, stanjšana ovojnica in potrebušnica),

• nastanek slabe drže,

• izguba učinka pritiska pri iztisu ploda,

• otežkočeno odvajanje blata,

• bolečine in nestabilnost hrbtenice in medenice,

• slabša druga porodna doba,

• zapleti v drugi porodni dobi: zdrs maternice skozi razmik »spremenjena smer poroda«;

• “grd” estetski videz,

Ocena razmika preme trebušne mišice

Za klinično oceno razmika preme trebušne mišice se najpogosteje uporabljajo metode palpacje, s kaliperjem in ultrazvokom, ki danes predstavlja najbolj zanesljivo metodo za merjenje razmika preme trebušne mišice.

V primeru, da ima ženska 6 mesecev po porodu, še vedno prisotno DRA, se le-ta nebo spontano zmanjšala. Zato sta pravočasna meritev DRA in intervencija s pomočjo pravilne izbire vaj  ključnega pomena pri odpravi oz. izboljšanju stanja.

Viri:

1. Gilleard WL, Brown JM. Structure and function of the abdominal muscles in primigravid subjects during pregnancy and the immediate postbirth period. Phys Ther. 1996 Jul;76(7):750–62.
2. Beer GM, Schuster A, Seifert B, Manestar M, Mihic-Probst D, Weber SA. The normal width of the linea alba in nulliparous women. Clin Anat. 2009 Sep;22(6):706–11. 3.
3. Boissonnault JS, Blaschak MJ . Incidence of diastasis recti abdominis during the childbearing year. Phys Ther. 1988 Jul;68(7):1082–6.
4. Hsia M, Jones S. Natural resolution of rectus abdominis diastasis. Two single case studies. Aust J Physiother. 2000;46(4):301–7.
5. Bursch SG. Interrater reliability of diastasis recti abdominis measurement. Phys Ther. 1987 Jul;67(7):1077–9.
6. Coldron Y, Stokes MJ, Newham DJ, Cook K. Postpartum characteristics of rectus abdominis on ultrasound imaging. Man Ther. 2008 May;13(2):112–21
7. Mihelj E, Šerbec Medjimurec M, Šćepanović D (2016). Pojavnost in mesto razmika preme trebušne mišice pri nosečnicah in otročnicah v porodnišnici Ljubljana The incidence and location of diastasis rectus abdominis during the childbearing year and puerperium at the maternity hospital Ljubljana. <10.2.2021>.
8. Šćepanović D, Žgur L (2011). Telesna dejavnost v nosečnost. <10.2.2021>.

Bolečina v medeničnem obroču

Bolečina v medeničnem obroču je pogosta problematika v nosečnosti in je po Evropskih smernicah opredeljena kot specifična obliko bolečine v križu. Pomembno je razločiti med bolečino v križu in medeničnem obroču, kajti le-ta se lahko pojavi samostojno ali v kombinaciji z njo. Definirana je kot bolečina med zadnjim delo črevničnega grebena in glutealno gubo, v področju sakroiliakalnega sklepa. Bolečina lahko izžareva v zadnji del stegna ali se pojavi skupaj z bolečino v sramnični zrasti oz. posamično. Raziskave navajajo, da se pojavi pri približno 37–72 % nosečnic.

Razlogi za pojav bolečine v medeničnem obroču je kombinacija različnih dejavnikov. Eden od ključnih dejavnikov je delovanje hormona relaksina, ki ga izločajo jajčniki in vpliva na stabilnost ligamentov medeničnega obroča. Posledično so sklepi medeničnega obroča slabše stabilni, bolj gibljivi in v primeru, da to ni uravnano z dobrim nadzorom mišic, lahko vodi do bolečine.

Bolečine v medeničnem obroču med nosečnostjo je stanje, ki je ozdravljivo oz. simptome lahko zmanjšamo, potrebna pa je čimprejšnja ustrezna diagnoza s strani ginekologa, ki ji sledi strokovna fizioterapevtska obravnava.

Fizioterapevtska obravnava temelji na natančni oceni stanja nosečnice, kjer je potrebno za potrditev prisotnosti bolečine v medeničnem obroču, izvesti čim več kliničnih testov in tako zmanjšati pojavnost lažnih negativnih rezultatov. Obravnava prav tako obsega potrebne informacije, edukacijo o vzrokih nastanka bolečine v medeničnem obroču in svetovanje o pravilni ergonomiji gibanja ter možni uporabi in pravilni namestitvi različnih dopolnilnih pripomočkov (medenični pas).

Ključni del fizioterapevtske obravnave je učenje stabilizacijskih vaj, kjer terapevt individualno vodi nosečnico skozi točno določene faze treninga, z namenom izboljšanja stabilizacijskih mišic, ki pripomorejo k boljši stabilnosti medeničnega obroča.

Viri besedila:

1. Beales D, Hope JB, Hoff TS, Sandvik H, Wergeland O, Fary R (2015). Current practice in management of pelvic girdle pain amongst physiotherapists in Norway and Australia. Man Ther 20 (1): 109–16.
2. Klara Ž, Darja Š (2018). Fizioterapevtska obravnava noseče pacientke z bolečino v medeničnem obroču v kombinaciji z nameščanjem elastičnih lepilnih trakov – poročilo o primeru. Physiotherapy treatment of a pregnant patient with pelvic girdle pain in combination with a kinesiology tape application – case report. Fizioterapija 26(1): 59–65.
3. Pelvic Obstetric & Gynaecological Physiotherapy (POGP) (2015). Pregnancy related pelvic girdle pain – For health professionals. <10. 2. 2021>.
4. Stuge B (2012). Pelvic girdle pain: examination, treatment, and the development and implementation of the European guidelines. Journal of the Association of Chartered Physiotherapists in Women’s Health 111: 5–12.
5. Vermani E, Mittal R, Weeks A (2010). Pelvic girdle pain and low back pain in pregnancy: A review. Pain Pract 10 (1): 60–71.

6. Vleeming A, Albert HB, Östgaard HC, Sturesson B, Stuge B (2008). European guidelines for the diagnosis and treatment of pelvic girdle pain. Eur Spine J 17 (6): 794–819.